Največja zmaga so nasmehi na obrazu

Kar zadeva naslov te kolumne, je trenutno zagotovo najpomembnejša stvar v slovenski rokometni reprezentanci. Slovenci namreč lovijo drugi finale na turnirju stare celine, po letu 2004, ko jim je na domačih tleh uspelo premagati skorajda celotno Evropo, z izjemo Nemcev.

Dobro se spominjamo začetnih decembrskih dni, ko je širša javnost trepetala o menjavi selektorja Veselina Vujovića in posledično tudi njegovem nasledniku. Marsikdo ni verjel, da lahko Ljubomir Vranješ manj kot mesec dni pred začetkom evropskega prvenstva lahko poseže po tako odlični uvrstitvi. Vendar uspelo mu je!

S prebojem med najboljše štiri reprezentance v Evropi je zaprl usta številnim »kavčarjem«, ki so dvomili o uspehu švedskega strokovnjaka balkanskega rodu.

Preglavice pred pričetkom prvenstva so bile precejšnje, saj je bil selektorski stolček brez lastnika kar tri tedne. Vranješ je popolnoma umiril paniko, čeprav se je moral sprijazniti že s sestavljenim naborom igralcev (6. decembra sta direktor Mohorič in pomočnik Zorman oddala širši spisek reprezentantov na EHF).

Trener švedskega Kristianstada je imel precej malo časa za pripravo na prvenstvo, a sreča se je nasmehnila. Prvenstvo smo začeli z neravno blestečo predstavo proti Poljakom, vendar uvodnima dvema točkama. Sledil je izjemno pomemben dvoboj proti Švedom, ki so ga naši fantje z odlično navezo Ferlin-Bombač dobili, proti Švicarjem pa smo le potrdili prvo mesto v skupini F.

Po odhodu v Malmö si je naša izbrana vrsta uvodoma privoščila sprostitev ob raznih igrah v klubu, sledili pa so že boji za polfinale. Zmaga nad Islandci je bila dober obet za naprej, a v nedeljo so se slavja nad Slovenci veselili Madžari. Po torkovem strtem odporu nad Portugalci je reprezentanca že potrdila nastop v olimpijskih kvalifikacijah za Tokio 2020, vendar polfinala še ni bilo.

Prišla je sreda. Dan D, ki je odločal o uvrstitvi v polfinale in prvem mestu v skupini II. Naši fantje so pozorno spremljali obračun med Portugalci in Madžari, saj ti za predčasno slovensko slavje med najboljše štiri v Evropi ne bi smeli ugnati Portugalcev. In zgodilo se je! Slovenija je slavila zmago Portugalske nad Madžari ter preboj v polfinale EP, ki je šele drugo po Ljubljani 2004.

Obračun z Norvežani, ki so ga začeli igralci z manjšo minutažo na prejšnjih srečanjih, je odločal o prvem mestu, a naši fantje so tesno izgubili. Selektor Vranješ se je po koncu pošalil, da je zanj poraz proti Norvežanom najslajši v rokometni karieri. Kljub neuspešnem rezultatu je našim uspelo priti med najboljše na turnirju stare celine.

Tako lepo je videti fante na igrišču, ki se resnično borijo v dresu z državnim grbom in tudi brez dnevnic dajejo maksimum za državo. Ne igra se le za denar, nastop v članski reprezentanci so namreč sanje vsakogar in prinaša ponos, čast in borbo. Le najboljši premorejo vsa dokazila za vpoklic in ne glede na vse predstavljajo državo.

Verjamem, da je pred nami še kako svetla prihodnost v slovenskem rokometu, to so denimo potrdili tudi mladinci leta 2018 v Celju. A naša država potrebuje precej pomoči. Prav tukaj so za vse uspehe zasluženi rokometni klubi, funkcionarji, mediji, trenerji, strokovnjaki in seveda sponzorji, brez katerih ne bi moglo biti takšnega rokometa.

Vse dobro!